Krzna, dovoljena za prodajo v Evropski uniji, prihajajo iz dveh virov.
Prvi vir, kateri obsega 15% delež, je tako imenovan uradni odstrel. Določen je s strani lovske zveze na podlagi vsako letnih izračunov gibanja in razmnoževanja živali, ki živijo prosto. Uradni odstrel lovcev je nujno potreben in se ne izvaja zaradi potreb krznarske industrije. Vsaka živalska vrsta je namreč zmožna producirati več potomcev, kot jih zmore preživeti naravno okolje oziroma revir v katerem živijo. To pomeni, da bi s prevelikim povečanjem ali zmanjšanjem ene vrste živali v gozdu, bile ogrožene vse druge.( Naprimer: Če se drastično poveča število lisic, so ogroženi vsi zajci ali v Kanadi so okoljevarstveniki dosegli prepoved lovljenja bobrov, ki so se nato tako razmnožili, da je njihova gradnja jezov poplavila polja in vse hiše, tako da je bila škoda ogromna. Pravtako v Angliji: prepoved lova na lisice, ki so se tako razmnožile, da so začele, zaradi lakote, napadati ljudi, pse, mačke in z boleznimi ogrožale prebivalstvo.) Z uradnim odstrelom, tako tudi odstranimo bolne, šibke in poškodovane živali, da se ne mučijo, s tem pa se ohranja tudi zdrava in močna vrsta.
Drugi vir krzna pa prihaja iz gojišč oziroma krznarskih farm. Vrste živali, ki se gojijo so: nerc (Mustela vison), srebrna lisica (Vulpes vulpes), polarna lisica (Alopex lagopus), sobolj ( Martes zibellina), rakun (Nyctereures procyonoides), činčila (Chinchilla lanigera) in nutrija (Myocastor coypos). V zadnjih 20 letih se je število vrst živali drastično zmanjšalo, saj so dovoljene le živali, ki so za vzrejo primerne.
Večina takoimenovanih farm, približno 70%, je v EU. Vse farme so pod strogim nadzorom EU, Zakonodaja je urejena tudi v Sloveniji, jasne so prav tako sankcije za kršitve in predpisane kazni. Več o tem, oz natančni podatki se najdejo v zakonu o zaščiti živali, Uradni list RS 20/2004. Ki ga imate priloženega tudi v mapi. Mogoče bi tukaj dodala še, da se vsi življenski pogoji, kot so pravilna prehrana, prostor, primerna temperatura, čistoča in veterinarska oskrba, najprej odražajo na dlaki. Zato trditve, da živali na farmah trpinčijo, ne držijo, saj mora vsak rejec svojim živalim zagotoviti optimalne življenske pogoje, če želi kaj zaslužiti.
Umetno - naravno
Kdor posega po umetnih materialih nikoli ne ravna v dobrobit živali. Sintetika je namreč kemični produkt, katerega proizvodnja in kasnejša razgradnja predstavlja za naravno okolje strašansko obremenitev. Onesnaženje okolja pa, kot vsi vemo, najbolj ogroža živalske in rastlinske prostoživeče vrste po celem svetu.
Poleg vsega pa je nafta, ki je osnovna in edina surovina za proizvodnjo umetnih materialov, tudi omejena surovina, katere zaloge so po ocenah strokovnjakov le še za naslednjih 20 do 30 let.
