Gojenje kožuharjev - zaključen krog

Čeprav človek uporablja krzno že od pradavnine je gojenje kožuharjev  relativno sodoben pojav. Začelo se je pred več kot sto leti z gojenjem nercev in lisic v severni Ameriki, danes se kožuharje goji na več tisoč farmah v Severni Ameriki, Evropi in daljnem vzhodu. Vzgoja kožuharjev pripomore k uravnavanju svetovnega trga krzna. Ko se cene zvišajo, se poveča tudi proizvodnja in s tem se prepreči nezakonit divji lov, ki bi drugače zaradi visokih cen sigurno pojavil. Tako predstavljajo gojene živali v prenesenem pomenu varovalko oziroma zaščito za divje živali. Vsako leto se na svetu vzgoji preko 40 milijonov nercev in lisic, druge živali kot npr. činčile, dihurje, nutrije in druge se goji v manjšem obsegu. Nekatere dežele ponujajo na trg velike količine kož domačih živali (ovc, koz in kuncev), kože so v tem primeru stranski produkt proizvodnje mesa. Vzreja kožuharjev je kot dopolnilna dejavnost povezana z vzrejo drugih vrst živali, skupaj pa so del svetovne kmetijske proizvodnje.

Slama se uporablja za steljo v kletkah, živalski iztrebki tako goveda kot nercev se uporabijo za gnojilo, meso se porabi za prehrano, ostanke iz klavnic se predela v hrano za mesojede domače ljubljenčke, včasih se je izdelovala kostna moka, maščoba nercev se predela v olje, ki se ga porabi pri izdelavi proti alergenih mil, za izdelavo kozmetike ali sredstev za nego usnja.

Zakonska ureditev vzreje kožuharjev

Vzrejo kožuharjev urejajo lokalni predpisi, državni zakoni in včasih medržavne pogodbe ali konvencije, ki se prav nič  ne razlikujejo od predpisov in zakonov, kateri  urejajo vzrejo živali za prehrano in ravnanje z živalmi v živalskih vrtovih ali pri nas doma. Ravno tako kot za kmetijstvo – živinorejo obstojajo svetovalne službe, ki skupaj z združenji poklicnih rejcev kožuharjev nudijo vso strokovno pomoč in svetovanje. Vsa združenja rejcev so skupaj z vladami in nekaterih primerih tudi z organizacijami za zaščito živali oblikovala in sprejela KODEKSE RAVNANJA Z ŽIVALMI. Kodeksi obsegajo področje prehrane, pogojev vzreje, veterinarske oskrbe in tudi humane usmrtitve. V ZDA in Kanadi so standarde in kodekse sprejele organizacije oziroma združenja rejcev nercev in lisic ( Fur Commission USA, Canada mink and fox breeders association).

Vzreja kožuharjev in strokovnjaki za zaščito živali

Vsak lastnik psa ali mačke dobro ve, da je eden izmed pokazateljev zdravja živali tudi bleščeče in zdravo krzno. Dohodek in posredno življenje vsakega rejca sta odvisna od kakovosti krzna vzrejenih živali, zato je njegov prvi cilj zdravje njegovih živali. Gunnar Krantz – predsednik švedske zveze za zaščito živali je zapisal: Samo oseba, ki jo živali zanimajo in veseli delo z njimi lahko postane rejec kožuharjev. Še posebej zato, ker delo živali nikakor ni lahko. Živali potrebujejo in zahtevajo vsakodnevno skrb in nego ne glede na vreme, letni čas, konec tedna ali praznik. Kogar to delo v resnici ne veseli in ga ne skrbi zdravje in počutje živali kaj kmalu občuti zelo slab  finančni učinek svojega dela.

Gojeni kožuharji so udomačene živali

Današnje farmske živali so udomačeni nasledniki divjih živali, nekatere med njimi so bile ujete pred več kot sto leti. Z namenom doseganja želene kakovosti krzna in barvne pestrosti  so bile skrbno odbrane zdrave živali za gojenje na farmah. Na povsem isti način je človek udomačil, križal in vzgojil domače živali, hišne ljubljenčke, živali za medicinske poskuse. Tako kot domače živali in hišni ljubljenčki so tudi živali, ki jih gojimo za krzno popolnoma odvisne od človekove skrbi, samostojnega preživetja v naravi niso več sposobne, saj si ne znajo več loviti ali poiskati hrane.

Velikost kletk za kožuharje

Na začetku je vzreja lisic in nercev potekala v večjih ogradah na tleh, veliko težav je bilo z zajedalci in boleznimi. Uvedba dvignjenih klet ( kjer iztrebki padajo na tla) je pomenila izboljšanja splošnega zdravja živali, predvsem se je to pokazalo pri mladičih. Včasih so bile kletke za lisice in nerce precej  večje kot danes vendar so raziskave pokazale, da velikost kletke ne vpliva na obnašanje živali pa čeprav bi bila 4x večja ali pol manjša. Bolj kot sama velikost kletke na obnašanje živali vplivajo drugi pogoji – oblika, dostop in primerno zavetje, voda, zračnost. Ker so lisice in nerci prilagojeni na mrzlo okolje je pomembno, da kletke niso dalj časa izpostavljene direktni sončni svetlobi, dežju ali snegu, torej je potrebno poskrbeti za primerno streho nad kletkami. Živali nujno potrebujejo zavetje pred mrazom in vetrom  zato je potrebno namestiti ustrezne zaklone. Na posameznih farmah gojimo od nekaj deset do več deset tisoč živali. Ko mladiči postanejo samostojni pri prehranjevanju, jih do odraslosti prestavimo v kletke po dva skupaj, potem pa so v kletkah po eden. Tako oponašamo obnašanje nercev in lisic v naravi  - najprej so odvisni od matere, potem sledi druženje v okviru legla in na koncu, ko odrastejo se osamosvojijo in branijo svoje ozemlje.

Mutacije, spremembe in genetika

Mutacija pomeni spremembo v genetskem smislu in se pri kožuharjih občasno pojavijo same od sebe tako v naravi kot pri farmski vzreji. Pri vzreji in namernem križanju so mutacije celo zaželjene, če želimo dosegati visoko kakovost in barvno pestrost. S selekcijo so vzgojili živali, ki so primerne samo za vzgojo na farmah. Za merjenje stresa se pri živalih uporablja preprost krvni test, uvedli so ga zaradi ugotovitve vpliva stresa na prehrano in reprodukcijske zmožnosti pri domačih živalih. Udomačeni kožuharji se na farmah ustrezno razvijajo in dobro razmnožujejo, kar dokazuje na desetine milijonov vzgojenih živali vsako leto.

Uravnotežena prehrana, humana odstrelitev

Potem, ko so rejci živalim v njihovem življenju nudili vse potrebno, ustrezno poskrbijio za njih tudi v zadnjih trenutkih. Nerce običajno usmrtijo s plinom in sicer ogljikovim monoksidom (CO) ali ogljikovim dioksidom (CO2), lisice največkrat z injekcijo, manjše živali pa usmrtijo z električnim tokom. Takšne metode usmrtitve so dovoljene, odobrile so jih veterinarske službe, ne razlikujejo se bistveno od metod usmrtitve drugih gojenih živali in temeljijo na načelu hitre in čim manj boleče usmrtitve.

Dvomljivi posnetki

Vsakdo izmed nas je že videl posnetke trpinčenja in zlorab živali. Velikokrat so takšni posnetki manipulacija nasprotnikov reje živali, od časa do časa pa se odkrije resnične zlorabe živali. Zlorab in trpinčenja živali je več odkritih na farmah, kjer živali redijo za meso in v primeru domačih živali kot na farmah kožuharjev. Če pa se že odkrije zlorabe je to dokaz, da lastnik ni sposoben skrbeti zanje, živali se odvzame in lastnik kaznuje v skladu z zakonodajo.