Krznena oblačila in trajnostna raba

Uporaba hrane in oblačil živalskega izvora

Naravni prehranjevalni sistem temelji na povezavi življenja in smrti, večina živali se prehranjuje z drugimi živalmi. Življenju neizogibno sledi smrt, smrt pa pomeni hrano in snovi za porajanje novega življenja. Človek je del prehranjevalne verige, kar vključuje izrabo tako organskih kot anorganskih virov. Direktni vpliv človeka na življenje živali se kaže pri uporabi živali za prehrano in oblačila. Na življenje in smrt živali pa človek vpliva tudi indirektno s poljedelstvom (škropljenje, oranje, žetev, košnja) kot tudi z anorganskimi snovmi, ki se sproščajo v okolje kot posledica človekovih dejavnosti.

Kmetijstvo (poljedelstvo) je danes verjetno največja grožnja okolju in raznovrstnosti ter različnosti živalskih vrst. Tudi večina industrije, recimo proizvodnja umetnih vlaken, izkorišča in onesnažuje okolje pri izkoriščanju neobnovljivih virov.

Vsaka živalska vrsta se seveda lahko razmnožuje in širi preko zmožnosti okolja  v katerem živi. Na tem višku temelji tudi celotna prehranjevalna veriga in na katerega se nanaša tudi pravica človeka za uporabo krzna oziroma kož za oblačila. Zadovoljevanje človekovih potreb bi moralo temeljiti na okolju prijaznemu načinu izkoriščanja virov. Kljub vsemu ne smemo nikoli pozabiti, da imamo poleg pravice tudi dolžnost zagotavljanja primernega življenjskega okolja in ustreznega števila živali za njihov nadaljnji obstoj.

Umetno krzno in umetna vlakna

Proizvodnja in uporaba izdelkov petro-kemije na osnovi nafte (iz katerih je narejeno umetno krzno in umetna – sintetična vlakna) vplivajo na okolje, od katerega smo poleg živali odvisni tudi ljudje. Onesnaženje je močno že pri črpanju nafte, nadaljuje se pri predelavi v rafinerijah, opozoriti moramo na možnosti nesreč, pri proizvodnji umetnih vlaken za oblačila več milijard ljudi tudi nastajajo odpadki, navsezadnje pa so izdelki po končani uporabi nerazgradljiv odpadek. Nafta in njeni derivati poleg tega, da niso obnovljiv vir lahko onesnažijo vodo in tudi druga življenjska okolja. Zmanjševanje primernih življenjskih okolij in onesnaževanje sta največji in najhuje preteči nevarnosti za okolje, živali in človeka, oblačila iz sintetičnih vlaken pa okolju neprijazna izbira.
 

Naravovarstveni vidik krzna

Vse vodilne naravovarstvene organizacije se strinjajo, da mora človekova raba naravnih obnovljivih virov čimbolj temeljiti na trajnostni rabi. Med njimi so: National Wildlife Federation (ZDA), Canadian Wildlife Federation in v projektu World Conservation Strategy ( Strategija ohranitve okolja) sodelujoče: World Conservation Union (IUCN), United Nations Environment Program (UNEP) in World Wide Fund for Nature (WWF). Ohranjanje narave lahko pojmujemo tudi kot množico različnih možnosti za trajno izkoriščanje naravnih obnovljivih virov, z drugimi besedami uporaba mora biti v okviru reprodukcijskih zmožnosti. V primeru, da bi človeštvo zanemarilo trajnostni vidik rabe bi bil lahko ogrožen obstoj ne samo živalskih in rastlinskih vrst ampak tudi človeka. Tako lov kot gojenje živali v celoti zadostita kriteriju trajnostne rabe. Poklicni in športni lovci imajo poleg pomembne vloge kot trajnostni uporabniki od danes dalje tudi pomen kot nadzorniki ohranjanja in delovanja sedanjih urbaniziranih okolij. Med življenjem in delom na deželi namreč prvi opazijo spremembe, onesnaženja in druge grožnje naravnemu okolju in živalim. Z drugimi besedami jih lahko imenujemo '' kanarčki v rudniku'', saj nas kot kanarčki pred metanom opozorijo na spremembe zdravega naravnega okolja in številčnosti živalskih vrst. Za prehrano kožuharjev se na farmah v glavnem uporablja ostanke mesno-predelovalne industrije ali predelovalnic rib, v manjši meri ostanke hrane, torej so odpadki v celoti in koristno porabljeni. Iztrebki živali se uporabijo kot gnojilo v poljedelstvu. World Conservation Strategy (Strategija ohranitve okolja), ki jo pripravila World Conservation Union ob svetovanju, sodelovanju in finančni pomoči UNEP, WWF, Agriculture Organization of the United Nations (Združeni narodi FAO) in United Nations Educational and Cultural Organization (UNESCO) zajema tri vidike ohranjanja narave: - vzdrževanje nujno potrebnih ekoloških gibanj - ohranitev genetske raznovrstnosti vrst - trajnostna raba življenskega okolja Trgovina s krznom v vseh deželah sveta vsakodnevno v celoti podpira in zadosti vsem ohranitvenim ciljem.