Obstoj živali v spreminjajočem okolju

Največji grožnji divjim živali sta onesnaževanje in zmanjševanje naravnega okolja. Vse močno prizadete in ogrožene živalske vrste so deležne zaščite tako na ravni posameznih držav kot tudi na mednarodni ravni. Po izvršenih študijah lahko z nadzorovanim in načrtnim odlovom živali ali njihovih naravnih sovražnikov povečamo število osebkov v posameznih ogroženih populacijah. Vse živalske vrste, ki se lovijo in izkoriščajo za krzno so po merilu številčnosti populacije zelo dobro razvite. Velike spremembe v številčnosti živali (povečanje, zmanjšanje) so posledica naravnih vzrokov, kot so spremembe v številu naravnih sovražnikov, dostopnost hrane in morebitne bolezni. Lov ima pomembno vlogo, ker skupaj z ukrepi naravovarstvenih organizacij lahko zmanjša vpliv zgoraj naštetih naravnih vzrokov in ohrani število živali v ravnovesju z okoljem.

Pomembnost trga

Že samo zaradi biološkega ravnovesja je potrebno nadzorovati in obdržati številčnost živalskih populacij v primernih okvirih saj se v primeru povečanega števila živali posamezne vrste ob pomanjkanju naravnih sovražnikov kot naravnega regulatorja pojavijo bolezni kot npr. steklina in garje pri lisicah. Živalske vrste (bobri, pižmovke) povzročajo škodo na jezovih in bregovih vodotokov in s tem povečujejo ogroženost ljudi in premoženja pred poplavami, druge zopet napadajo domače živali, hišne ljubljenčke ali celo ljudi. Nekatere živali nastopajo kot prenašalci bolezni na človeka ali druge divje in domače živali. Uravnavanje številčnosti posameznih živalskih vrst je nujno potrebno za zagotavljanje zaščite človeka, domačih in tudi drugih divjih živali. Lov in uporaba krzna tako v neki meri posredno znižuje stroške upravljanja z naravo – uravnavanja števila živali.

Nadzor nad izkoriščanjem živali

Praksa je pokazala, da v primeru koristi in nadzora nad izkoriščanjem naravnih virov ljudje stremijo k ohranjanju le teh. To spoznanje temelji na razliki med domačimi živalmi ( govedo, ovce), ki so zaščitene oziroma jih varujemo in divjimi živalmi, ki so last '' vseh in nikogar'' ter so kot take lahko žrtve ''običajnih tragedij''. Izpostavljene so širjenju naselij, poljedelstva in živinoreje, ki prinašata zaslužek. Ko enkrat divje živali izgubijo vrednost kot naravni vir so kot vrsta ogrožene, pogosto so označene kot škodljive in v nevarnosti pred iztrebljanjem. Krzno je ena izmed možnosti, da živali in okolje ohranijo vrednost kot naravni vir, kateri nudi ekonomsko alternativo živinoreji, poljedelstvu in pozidavi. Z vrednostjo krzna na svetovnem trgu lahko ocenimo vrednost okolja kot naravnega vira.